Minister Mesec: Bi raje imeli nižjo plačo, manjšo pokojnino ali delali dlje?

Pobudo za referendum je danes s skoraj 10.000 podpisi v DZ vložila Delavska koalicija. Ocenjujejo, da je reforma usmerjena proti delavcem. Po reformi bo treba delati dlje, pokojnine za številne delavce bodo nižje, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bo daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja, so našteli.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnostiLuka Mesecpa je v izjavi za medije, s katero se je odzval na vložitev pobude, dejal, da so v ozadju rušenja reforme "osebni in zasebni interesi predlagateljev".

Prepričan je, da ima reforma številne dobre strani, denimo formulo za usklajevanje pokojnin, po kateri bo pri usklajevanju v obdobju od leta 2026 do 2034 v 50 odstotkih upoštevana rast plač in v 50 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin. Šele po letu 2034 bo rast cen življenjskih potrebščin upoštevana v večjem odstotku kot rast plač.

Zaradi formule usklajevanja, po kateri bo v 50 odstotkih upoštevana rast plač in v 50 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, trditve pobudnikov referenduma o nižji realni vrednosti pokojnin ne držijo, je opomnil državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija.

Reforma po ministrovih besedah prinaša tudi zakonsko podlago za izplačilo zimskega dodatka za upokojence, in to že v letošnjem letu. Za odmero starostne pokojnine je po prehodnem obdobju določen odmerni odstotek v višini 70 odstotkov, že z letom 2026 pa reforma izboljšuje tudi vdovske, družinske in invalidske pokojnine, je dejal. Najnižje invalidske pokojnine se z novim letom tako povečujejo za 22 odstotkov. "Če bo reforma zavrnjena, vse to pade v vodo," je posvaril.

"Kot družba se staramo. V tej situaciji imamo tri izbire. Ali se dogovorimo, da bi delali dlje, ali znižamo pokojnine ali pa bistveno več prispevamo iz plače," je tudi dejal Mesec.

Poleg tega je ocenil, da je kampanja pobudnikov temeljila na neresničnih argumentih.

Dodatna pojasnila reforme na primerih

Državni sekretar Feketija se je podrobneje ustavil pri nekaterih izmed njih. Tako je zavrnil navedbo, da bo posameznik s povprečjem za odmero pokojnine v višini 1.000 evrov prejel 700 evrov pokojnine, kar je manj od letos veljavnega zneska zagotovljene pokojnine za 40 let dela v višini 782 evrov.

Že danes ni mogoče odmeriti starostne pokojnine od osnove, ki bi znašala 1.000 evrov, je opozoril. Solidarno določena najnižja osnova za odmero pokojnine je namreč 1.220 evrov. Dodatno je pojasnil, da podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove na 35 let ne bo imelo učinka na izračun pokojninske osnove pri tistih z najnižjimi plačami. Pač pa bo na ta izračun vplival odmerni odstotek, ki bo v skladu z reformo vsaj za 10,2 odstotka večji. "To velja za polovico delavk in delavcev," je pojasnil.

Prav tako po njegovih besedah ne držijo povsem trditve, da bodo tisti, ki so začeli delati v svojih 20. letih starosti, delali "do onemoglosti". "Tisti, ki so začeli delati stari 22, 23, 24 in 25 let, bodo lahko šli v pokoj s 40 leti delovne dobe. Izjema so tisti, ki so začeli delati stari 20 ali 21 let," je opozoril. "Vendar bo imel tisti, ki je začel delati star 20 let, za skoraj 20 odstotkov višji odmerni odstotek. Danes ta znaša 65,5 odstotka, po koncu prehodnega obdobja reforme pa bo 76 odstotkov," je izpostavil.